Nov sistem

Kakor ponavadi se nas je večina zbudila dobre pol ure čez šesto. Skupaj smo na hitro pojedli zajtrk. Nekateri so si privoščili celo jajca. Ker smo bili v svojem delu dokaj vestni, smo se razdelili po dva in dva. Dva sta šla takoj po zajtrku v zavetišče, dva pa sta odhitela proti kliniki. Ostala sta imela srečo, saj sta se lahko vrnila v postelji in do dvanajste preživela lažerno. V kliniki se je po novem delo začelo ob pol osmi uri s čiščenjem kletk in sprehajanjem psov. Po 2 urah čiščenja smo začeli z delom, ki smo ga bili že vajeni od prejšnega tedna; priprava psov na sterilizacijo oziroma kastracijo. Ker smo bili že utečeni je delo potekalo hitro, a seveda tudi učinkovito. Pri sterilizacijah so sodelovali tudi tuji študentje. Ob pol enih smo se dijaki v ambulanti zamenjali. Tista, ki sta delala dopoldne sta odhitela domov kuhati hrano za vsa lačna usta, ki so prišla domov zvečer.

tik pred operacijo

V zavetišču so skrbeli za urejena kopita in parklje. Ker pa vseeno ni bilo toliko živali so preostali čas skrbeli za urejeno in čisto okolico zavetišča. Vsak dan so konji, ki ima absces, nogo previli in očistili z jodom.
Po dolgem dnevu ter vročini se je bilo več kot odlično vržti v bazen in zaplavati nekaj zamahov. Medtem je bilo kosilo že pripravljeno in nasitili smo se do polnega. Kaj kmalu je bil večer in preživeli smo ga ob kartah enke in remija. Zdelani od dolgega dneva smo se vrgli v postelje in zelo hitro zaspali.

Dela prost dan

Ponedeljka smo se že vsi zelo veselili, saj smo končno lahko dali možgane na "off". Brez zadržkov smo se zbudili ob 10. uri in po dolgem času vsi skupaj počasi pojedli zajtrk. Opoldne smo se odpravili proti glavni avtobusni postaji, medtem pa odkrili še velik kompleks katakomb. Bile so res nekaj zanimivega, saj stojijo zraven ceste. Vhod je videti le kot luknja v skali, za vhodom pa zagledaš ogromno skalno dvorano. Iz dvorane vodi nešteto hodničkov, ki peljejo do manjših grobnic.

Katakombe

Neverjetno! Ob dveh smo imeli avtobus in smo morali hiteti, da smo ga ujeli. Po slabi uri vožnje v avtobusu, ki je kot ljubljanska trola smo že komaj čakali, da izstopimo. Končno plaža. Modro morje, plaža iz drobnih kamnčkov, za nami ogromen balvan pokrit z zelenjem, rahel veter, ki piha iz vode. To je Afroditina plaža.

Vržemo se v hladno morje in se posončimo na plaži. Za razgled pa splezamo še na Afroditino skalo. Čas je minil kot bi rekel keks in že smo lovili zadnji avtobus za domov. Ko smo prispeli na glavno avtobusno postajo smo v bližini zagledali še nekakšno utrdbo iz časa bizantinskega cesarstva. 

utrdba ob morju

Seveda smo jo šli pogledat. Ker se nihče ni javil za kuhanje kosila smo se z največjim odpravili v restavracijo s hitro prehrano. To je bilo naše kosilo. Za nami je bil še en naporen, a poln dan dogodivščin. Zjutraj se je bilo prav težko pobrati iz postelj in oditi na delo. Vendar so te misli kmalu odšle iz glave, saj smo se spet posvetili živalim.

Sarah Posl

Dan kot tak

Za nekatere se je dan začel že ob 6 uri z zajtrkom ter odhodom do zavetišča, kjer so opravili kastracijo osla. Ostali smo se zbudili okoli 8 ure in pojedli zajtrk. Jaz, Blaž, Luka in Gašper smo se po kastraciji osla odpravili v ambulanto kjer smo opravili 6 posegov. Druga skupina je dan preživela v zavetišču. Maj in Pia sta bila z Žigo v zavetišču. Pridružili pa sta se jima tudi Pia in Simona. Tam so kozam korekirali parklje, čipirali so ponija in mu uredili kopita, konju previli kopito po abscesu ter mu uredili kopita. Preostanek časa pa so čistili ogrado. Okoli treh sta se obe  skupini vrnili domov kjer je Maj skuhal kosilo, zvečer je imel Žiga predavanje o anastezijskih protokolih, preostanek večera pa je minil brez posebnosti.

Aljaž Dečman

Vedno nekaj novega

Zbudili smo se ob 7.30 ter kot ponavadi najprej zajtrkovali. Nato smo se Žiga, Gašper, Luka ter bivši dijakinji Pia in Simona odpravili v zavetišče. Prva naloga je bila urediti parklje kozam. To poteka tako, da nekdo fiksira kozo, drugi pa ji privzdigne noge ter začne z urejanjem. Paziti moraš, da sta obe strani parklja enakomerni. Za tem smo se odpravili h konju, ki je imel poškodovano kopito. Veterinar Žiga je z brusenjem povrnil kopito v pravilno obliko ter ga nato še dobro razkužil ter obvezal. Nazadnje pa smo se lotili čipiranja oslov. Tudi tukaj nekdo fiksira osla, drugi pa mu čip vstavi na levo stran vratu.

priprava na fiksacijo

Po končanem opravilu smo se odpravili nazaj v apartma.
V kliniki pa smo se še drugi preizkusili v vstavljanju kanile. Bolj kot ne, je bilo prvič neuspešno, zato sem kanilo prepustila drugim. V teh dneh smo se naučili že marsikaj. Res me zanima kako bo proti koncu našega potovanja v Pafos?
Ker se nam ne da kuhati vsak dan so bili tisti v zavetišču pripravljeni prehoditi kar dolgo pot do klinike, kjer nas je pričakalo 10 pic. Vse smo pojedli kot za med. Nekateri med nami so prvič poiskusili pico z ananasom. Občutki so bili mešani. Po obilnem kosilu smo se komaj odpravili ponovno delat. Po delu smo se za spremembo šli kopat v morje, na poti do tja pa še doživeli večerno življenje Pafosa. Slučajno smo naletili še na nekakšno povorko različnih narodov, ki pa je bila polna glasbe in plesa. Ker pa so bili fantje spet lačni, si privoščili ciprško jufko. Naj bi bila izvrstna. Doma smo se vrgli v postelje in hitro zadramuckali.

Jajca za zajtrk

Današnji dan se je začel zgodaj zjutraj ob 6:00. Sonce še ni vzšlo mi pa smo bili že pripravljeni za akcijo. Saj bi bilo cudno ostati doma, ko pa je Žiga imel v planu kastrirati konja! Odpravili smo se v zavetisce, do ograde ter opazovali kako se strokovno konju ustavi kanilo ter ga odpeljali na mehko seno kjer je nato odšel v sanje. Ukrepati je bilo treba hitro. Konja smo ustrezno fiksirali za eno nogo, da slucajno nebi med anestezijo brcnil. Za ves poseg je veterinar Žiga potreboval 22 minut. Kastracija živali je zelo koristni poseg saj žival izgubi funkcijo izločanja spolnega hormona testosterona, ki lahko vodi v agresivno vedenje. Žival pa tudi nemore imeti nezaželjenih potomcev. Po posegu se je konj hitro zbudil, dobil antibiotike in analgetik ter skupaj s spremljavo odšel nazaj v ogrado.

Ura je nato bila že 8:00 in čas je bil, da se razvrstimo v skupini. Luka, Gašper in Maj so ostali v zavetišču, Aljaž, Pia in Sara pa so odšli na kliniko.
Gašper, Luka in Maj so v zavetišču pomagali Žigi pri oskrbi oslov in njihovih kopit ter jih pridno hranili z rožičem. Povprečni osel tehta 200kg zato bi se zlagali če bi rekli da smo jih z lahkoto fiksirali ter drzali. Enega smo skoraj zajahali 😛. Osli imajo precej slabo stanje s kopiti ampak na sreco smo osvezili in zbrusili vsa kopita tako da so se osli oddahnili, ko so z novimi čevlji stopili na tla.
Osli pa na zalost niso bili edini, ki so potrebovali čevljarja... na pomoč so klicale tudi koze, ki pa so radovedno gledale iz sosednje ograde. Žiga nam je pokazal kako s kleščami, klini in škarjami uredimo obupne parklje, ki so se že navihali navzgor in počez. Preostali dan smo preživeli s kozami dokler jim nismo popravili vse parklje.

poleg dela je vedno čas tudi za zabavo

Delo na kliniki pa je potekalo kot prejšne dni. Dijaki smo vedno bolj zverzirani in delo poteka mnogo hitreje. Mislim, da se profesorja s tem strinjata. Po 8 napornih urah dela, smo se po žgočem soncu privlekli domov s sestavinami za kuho. Tokrat smo jedli mehiško hrano. Tortilije so bile izvrstne. Siti od odličnega kosila nas je kar nekaj prebavilo tortilije v postelji. Iz spanca nas je zbudil Žiga in že smo leteli v bazen, kjer vsak večer preživimo dobro uro. V pričakovanju naslednjega dne smo ponovno brez problema šli spat.

Dela več kot čez glavo

Danes je bil prav poseben dan. Ugotovili smo, da imamo dela ogromno. Zjutraj so se ta' pridni že v zgodnjih urah zbudili, hitro pojedli zajtrk in se odpravili v zavetišče, kjer jih je pričakalo veliko več živali, kot so sprva predvideli. Ampak narejeno je bilo seveda vse.
Ko smo ta' pridni, Aljaž, Maj in Gašper, z Žigo prispeli v zavetišče nas je zadel šok. Povedali so nam, da imamo za vakcinirati okoli 320 psov.  Psi so bili v eni ogradi, vseh velikosti, vseh razpoloženj, nekateri celo agresivni, ograda pa ni bila tako zelo velika oziroma ni imela dveh prostorov. Tako, da smo morali improvizirati ter pregraditi ogrado na dva dela z plehnatimi ploščami in železno mrežo. Ko smo pregradili so nam povedali, da se morajo psi prvo nahraniti.

dajanje tablete proti parazitom

Zato smo čakali skoraj dve uri, da so pojedli. Po končanem prehranjevanju smo skupaj z oskrbniki pobrali kosti po ogradi, in pse napodili na eno stran. Na pomoč sta nam priskočili še bivši dijakinji Pia in Simona, saj bi se brez njiju še bolj "matrali". Nato smo se dogovorili kako bo vakciniranje potekalo. Razdelili smo se v dve ekipi po 3. Prvi iz ekipe je pse po ogradi lovil, ko ga je ujel pa mu je dal tabletko proti bolham in klopom. Potem ga je odnesel drugemu iz ekipe kateri je psa držal, da je tretji lahko lažje cepil psa. Ko je bil postopek končan smo psa odložili na drugo stran ograde tako, da smo lahko lovili necepljene. Postopek je bil zelo dolg saj je bilo psov tako veliko. Po 5 urah smo končno končali in sicer z malo pomoči oskrbnikov, ker nekateri,  zelo plašni psi njim veliko bolj zaupajo kot nam.

še veliko dela čaka...

Trije dijaki pa smo spanec podaljšali in se nekaj pred 9 uro zjutraj odpravili proti 2 kilometra oddaljeni kliniki. Sonce je že močno pripekalo, vendar na srečo nas je v kliniki hladila klima. Takoj po prihodu smo se preoblekli v delovna oblačila in pričeli čistiti prostor in kletke v katerih so živali. Luka je pomil še vse posode za hrano in vodo, ki pa jih ni bilo malo. Nato smo se spravili k resnejšemu delu. Iz kletke smo psa prinesli v operativni prostor, ter ga pripravili za operacijo. Najprej smo odmerili točno količino anestetika in ga aplicirali. Medtem, ko je pes odplaval v sanje, smo pripravili in živali dali še antibiotik in zdravilo proti bolečinam. Z nekaj truda mi je nato uspelo tubus spravit do pljuč. Pia je potem prvič in uspešno  vstavila kanilo v žilo na taci. S skupnimi močmi smo psa spravili na mizo, ga priključili na infuzijo in pobrili operacijsko mesto. Mesto smo še razkužili in operacija se je začela. Pred tem smo pripravili še kirurške inštrumente. Vedno je nekdo ostal pri veterinarju, da je spremljal stanje živali in po navodilih pomagal. Ni pa potrebno skrbeti le za živali, temveč tudi za inventar. Zato smo zlagali zločence in vatke v obliko kroglice, kar je precej zamudno. Na kliniki se izobražujejo tudi tuji veterinarji, torej smo morali uporabiti znanje angleščine. Po napornem dnevu smo le pripešačili domov in fantje so se takoj spravili za štedilnik in pripravili odlične makarone z mesom. Po okusni jedači smo se vrgli v bazen in analizirali današnji dan. Utrujeni smo se spravili v postelje in še mi odplavali v sanje.

Gašper Bergant in Sarah Posl

20.8.2018

Zbudili smo se ob 7.30h pojedli zajtrk. Nato smo ob 8.30h odšli do klinike kjer smo imeli predavanje o varstvu pri delu. Po končanem predavanju smo se razdelili v dve skupini Aljaž ,Sarah in Pia so z Žigom odšli v zavetišče kjer sta Aljaž in Žiga opravljali korekcije kopit Pia in Sarah pa sta napojili in skrtačile osle po opravljenem delu so se odpravili do klinike kjer smo se pridružili drugi skupini.

Na kliniki smo ostali Gašper, Maj in Luka kjer smo pripravili pse ter mačke na sterilizacijo in kastracijo ter morebitne druge posege.

 Ob delu nam je čas tako hitro minil da je bil 123 čas za malico. Po okrepčilu smo se podali nazaj na delo po še nekaj opravljenih posegih smo se odpravili v trgovino kjer smo nakupili vse sestavine za večerjo. Po večerji je sledila osvežitev v bazenu kjer je potekal tudi strokovni sestanek o poteku nasljednega dne. Po tem smo se odpravili spat.

Pot na Ciper

V petek, nekaj minut po 10 uri zvečer, smo se družba 6 dijakov pod vodstvom Blaža in Žiga usedli v kombi GoOptia. Po dobrih 6 urah naporne nočne vožnje smo prispeli na letališče v Budimpešti in se brez velikih posebnosti ukrcali na letalo.

Bolj kot ne, smo utrujeni prispeli v turistično središče Cipra; v mesto Pafos.

Pafos je sestavljen iz starega in novega dela. Stari del mesta je bil med vladavino cesarja Avgusta porušen zaradi potresa, a kasneje uspešno obnovljen. V Starem Pafosu naj bi po izročilu iz morja prišla grška boginja lepote in ljubezni, Afrodita. Mesto je bogato z arheološkimi ostanki, ki so vidni povsod po mestu. Torej, ko smo srečno pristali, smo se s kombijem odpravili do apartmajev, medtem pa  si ogledovali naravo. Narava je dokaj pusta, nekaj posušene trave, dreves in palm je videti.

Poleg narave pa je videti ogromno klasičnih mediteranskih hiš. Nato smo si šli ogledati zavetišče in kliniko za živali, kjer bomo v naslednjih 14 dnevih preživeli kar nekaj časa. Po ogledih smo se odpravili kupiti živež za naslednja dva dni, med potjo pa videli veliko ruševin in cerkev. Punci sva kuho prepustili fantom, izšlo se je zelo dobro. Za konec dneva smo se končno še vrgli v morje, kjer pa Afrodite ni bilo videti.

Sarah Posl